Foto: Danilo, oktober 2015

 

Zgodovina cerkve

          Najstarejši znani zapis o podružni cerkvi sv. Jakoba sega v leto 1631. V vizitacijskem zapisniku vizitator poroča, da ima cerkev  oltar posvečen sv. Jakobu. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1668 je zapisano, da ima cerkev od temeljev na novo pozidan obokan prezbiterij skupaj z zidanim zvonikom koncem prezbiterija v smeri ladje. Ladja ima star lesen strop. V cerkvi so trije oltarji, s pripisom naj se stranska oltarja odstranita. Pred cerkvenimi vrati je nova široko odprta zidana lopa. Cerkev nima pokopališkega obzidja [1]  .

 

 

         Arhitektura cerkve se najverjetneje ni spreminjala, do Ljubljanskega potresa leta 1895, ko je bila tudi cerkev sv. Jakoba poškodovana. Leta 1898 je bila cerkev obnovljena in je dobila današnjo podobo. V spomin na veliki ljubljanski potres in obnovo spominjata letnici vklesani v portal zakristije in sklepnik  portala vhodnih vrat.

 

        Pri cerkvici sv. Jakoba na Brezovici  je 23. decembra 1990 množiča zavednih domačinov in okoličanov v mrazu, snegu in ledu ob kresu nestrpno čakala rezultate plebiscita. Malo po polnoči se jim je pridružila večina ministrov prve demokratično izvoljene slovenske vlade na čelu s predsednikom vlade g. Lojzetom Peterletom. V spomin na ta veliki dogodek v zgodovini slovenskega naroda in ob državnem prazniku Dnevu samostojnosti in enotnosti je vsako leto na sv. Jakobu maša za domovino in kulturni program. Dobrodošli vsi - uradnih vabil ni.

 

 

Viri

 [1] Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja. Založba:ZRC,ZRC SAZU 2007.