Župnijska cerkev svete Katarine Aleksandrijske na Topolu je bila zgrajena v začetku 17. stoletja. Arhitektrrno sodi v zgodnji slovenski barok. Njena notranja oprema je biser slovenske spomeniške kulturne dediščine. Glavni oltar in prezbiterij je delo arhitekta Ivana Vurnika. Oltarna slika svete Katarine je delo njegove žene slikarke Helene Vurnik. Oltarni križ je izdelal kipar, slikar in grafik Franc Kralj. Kip svetega Donata v stranskem oltarju svetega Donata je delo zadnjega polhograjskega podobarja Jerneja Trnovca.

   

Vurnikova dekoracija prezbiterija, ki je nastala v letu 1920 predstavlja prelom s tradicijo. Prezbiterij je členovit. Ob vhodu v prezbiterij stojita dva polslopa v notranjenosti je členjen z lisenami in kapiteli. Svod tvorijo svodne kape. Nasproti vrat zakristije je okno. Dekoracija sten in arhitektonskih delov je vseskozi geometrična. Prevladuje romb v rdeči, rumeni in modri barvi.

Strop prezbiterija je bel in je okrašen z medaljonom v obliki štiriperesne detelje.

 

    

Nad vrati zakristije je nov motiv. Najvišje je mučeniška krona svete Katarine simbol večnega plačila. Pod krono je svetničin atribut mučilno kolo, ki simbolizira muke in trpljenje, od katerega se levo in desno vije po ena palmova veja, ki predstavlja simbol mučeništva, stanovitnosti in zmage. Sledijo trije skladi knjig, ki so s hrbti obrnjene v prezbiterij. Knjige so v simbolni povezavi s sveto Katarino in simbolizirajo njeno učenost. Iz dekorativnih črt, ki ločujejo posamezne sklade knjig poganjajo mladike, na katerih sedijo ptički. Podoben motiv ptički, ki sedijo  na vejah klinčkov, ki poganjajo iz cvetlične posode je na kamnitih oltarnih ploščah. Podobnega motiva  na mestu na katerega so do tedaj sodili le kipi svetnikov ne poznamo oziroma jih moramo iskati globoko v srednjem veku oziroma in še dlje v starokrščansko obdobje.

 

Oltarna slika svete Katarine nam prikazuje mučenico v pogovoru z modrijani. Prizor temelji na legendi o njenem življenju, po kateri si je mučenka, živeča med pogani, s svojo pogumno neuklonljivostjo pridobila nebeško slavo. Slikarka jo je postavila v sploščen prostor pred sodnike, sedeče pred stebri, zravnano kot klicaj. S premišljenimi razmerji med figurami oziroma vodoravnicami in vertikalami je kompozicijo uskladila v popolno ravnovesje, ki ga poživlja tudi enakomeren ritem v gubanju slovesnih draparij, in jo kljub navznoter napetemu dogajanju usmerila v izrazito duhovno spokojnost. Tako vsestransko premišljeni sliki vdihuje slikarsko živahnost zlasti značilna umetničina barvitost, ornamentalno pa jo poživljata tudi dekorativna razčlenitev v spodnjem pasu slike in bordura na svetničini halji. Sodniki oziroma antični modreci so s svojimi gestami vsak zase podoba popolne zbranosti in zamišljenosti, desni edini golobradi med njimi, ki pozorno izteguje vrat proti neupogljivi zaslišanki, nosi jasne fiziognomske poteze slikarkinega moža Ivana Vurnika.

Oltarni križ je delo Franca Kralja.

 

Marijin oltar.

 

Oltar svetega Donata

Prižnica je delo podobarja in rezbarja Matije Tomca iz Šujice pri Dobravi.

 

Viri:

Izidor Cankar; Dom in svet 1921, Prezbiterij sv. Katarine

Milček Komelj; Vzgoja št. 54, Sveta Katarina pred sodniki, 1919 -20